SIPartner Portal

Primerjaj produkte

Označite produkte, ki jih želite primerjati
Prodaja / Novice / S pobiralnim zgrabljalnikom se ohrani hranilna vrednost metuljnic

S pobiralnim zgrabljalnikom se ohrani hranilna vrednost metuljnic

Objavljeno v reviji Réussir Bovins Viande, dne 17. april 2023 – Avtor: Ludovic Vimond

V Calvadosu se je družina David odločila za investicijo v SIP pobiralni zgrabljalnik, da bi v krmi, ki jo delno sestavljajo metuljnice, ohranila čim več listov.

Pobiralni zgrabljalnik je idealno orodje za spravilo vseh metuljnic na naših kmetijskih površinah,” pravi François David, partner v podjetju SCL de la Félière. Podjetje SCL s sedežem v kraju Missy v regiji Calvados je sestavljajo tri kmetijske družbe EARL in ena Gaec, ki so v lasti bratov Françoisa in Frédérica Davida ter njunih dveh bratrancev, Thierryja in Richarda. Te štiri družbe imajo sklenjeno pogodbo za 2 580 000 litrov mleka, skupaj pa obdelujejo 590 hektarjev travnikov in polj.  “Prehod na ekološko kmetovanje smo začeli 15. maja 2021,” pojasnjuje François David, “ta proces pa bo končan v nekaj tednih. Od takrat naprej smo morali popolnoma prenoviti naš način pridelave krme. Do takrat smo delovali brez paše, bolj na podlagi silažne koruze. ” Od leta 2021 je krma sestavljena iz travne silaže s prevlado metuljnic in koruze, pridelane v obliki silaže iz kolobarja, ki zagotavlja energijsko vrednost. V okolici hleva je bilo zasajenih približno 30 hektarjev pašnikov za krave molznice.

François David, eden od štirih partnerjev podjetja SCL la Félière (levo), in Yohann Supper, njegov zaposleni, cenita kakovost tehnologije pobiralnih zgrabljalnikov. ©L. Vimond

 

VSE VEČ POVRŠIN TRAVINJA

To temeljito spremembo načina proizvodnje krme za govedo je spremljal tudi razmislek o mehanizaciji. “Površina, posejana s travo, se je znatno povečala,” pojasnjuje François David. “Potrebovali smo stroje, ki nam bodo zagotavljali visoke delovne hitrosti. Predvsem pa takšne, ki ohranjajo kakovost krme, zlasti metuljnic.

Ker je ta krma namenjena siliranju, so se odločili, da bodo ločili košnjo od zgrabljanja, s čimer prihranijo od 24 do 48 ur časa za sušenje. “Kosilne enote so zadaj lahko opremljene tudi s transportnimi  trakovi za zgrabljanje,” pravi François David. “Vendar se to dobro obnese pri metanizaciji, ne pa tudi pri krmi, ker se le-ta tako ne posuši dovolj. ”

Če s spravilom čakate predolgo, krma v sredini zgrabka porumeni in izgubi kakovost,” nadaljuje Yohann Supper, eden od štirih zaposlenih v podjetju SCL.

Uporaba prednje pobiralne enote prepreči vožnjo po krmi. ©L. Vimond

IDEALNO ZA SPRAVILO LUCERNE

Družba se je zato odločila za kosilnico z gnetilnikom, ki ji sledi pobiranje s pobiralnim zgrabljalnikom. ” Od 33 kg semena, posejanega na hektar našega začasnega travnika, je 11 kg semena lucerne in 6 kg detelje,” pravi François David. ,”Da ne bi izgubili preveč listov, smo se odločili za pobiralni zgrabljalnik, ki krmo manj premeša.” Po njegovih besedah ta stroj omejuje tudi vnos kamenja in zemlje v krmo. Izbrali so torej pick-up kombinacijo, spredaj s 3,5-metrsko enoto in zadaj s 5-metrskim vlečenim modelom AIR slovenske blagovne znamke SIP.

 

Sprednji pick-up zgrabljalnik poskrbi, da se po krmi ne vozi s kolesi traktorja,” pravi Yohann Supper. ” Z vsakim prehodom poberemo 8,50 metra s hitrostjo med 12 in 18 km/h, odvisno od količine krme. Zaradi majhnega premera pobiralne enote pa je lažje pobirati tudi manjše travne bilke. ” Pobiralni zgrabljalnik je prilagodljiv in zagotavlja dobro sledenje terenu ter s tem dobro kakovost pobiranja, pri čemer ga podpirajo prosto vrteči se drsniki. Poleg tega je bila kombinacija, kupljena za 75.000 evrov (brez DDV), za 20.000 do 25.000 evrov cenejša od konkurenčnih vlečenih modelov z enako delovno širino.

 

Upravljanje kombinacije zahteva minimalno znanje in spretnosti. “Uskladiti morate hitrost vrtenja trakov z gumbom na krmilni enoti in hitrost vožnje traktorja, da se oblikujejo lepi zgrabki,” pojasnjuje Yohann Supper. Hitrost traku se uporablja tudi za optimizacijo širine zgrabka, da se postopek sušenja prilagaja razmeram, pri čemer se ohrani širina do 3 m, ki jo imajo silažni kombajni.

VELIKA PRILAGODLJIVOST IN ŠIROK SPEKTER DELA

Yohann Supper pri veliki travni masi zgrablja sredinski zgrabek v enem prehodu, na manjših površinah pa dela sem in tja, skoraj 18 metrov. V vsakem primeru dvigne vsako travno bilko. Hitrost dela je 10 do 12 hektarjev na uro, vključno z obračanjem na robovih parcel in premiki. “Za zgrabljanje 80 hektarjev, ki jih pokosimo, potrebujemo od šest do osem ur,” pojasnjuje François David. Z osrednjim, teleskopskim vlečnim drogom zadnji zgrabljalnik omogoča veliko prilagodljivosti in delovnih konfiguracij, saj se lahko premika tako v levo kot v desno in zmanjša delovno širino s skrajšanjem vlečnega droga ali z izdelavo dveh zgrabkov – po enega na vsako enoto. Poleg tega nadzorni sistem spreminja smer vrtenja jermenov hidravličnih motorjev, kar omogoča spremembo strani odlaganja zgrabka, pri čemer se ohranja enaka hitrost vrtenja.

Za pogon sistema na ravnih površinah bi zadostoval traktor s 160 KM. Ni večjih hidravličnih zahtev,” pojasnjuje Yohann Supper, “saj je na zadnjem zgrabljalniku hidravlična enota, ki poganja obe enoti. Na hribovitih poljih pa za udobno delo potrebujete 180 KM.”

Med prevozom se zadnji pobiralni zgrabljalnik zloži v vzdolžen položaj, da se optimizira širina stroja. ©L. Vimond

 

ZGRABLJALNIK ZA OBRAČANJE SLAME

Lansko poletje je bil pobiralni zgrabljalnik uporabljen tudi za obračanje slame. 

Kljub na splošno suhemu poletju smo imeli med žetvijo deževno obdobje, ki je namočilo slamo, ki je na njivi ostala za kombajnom,” se spominja François David. “Priklopili smo 3,5-metrsko sprednjo enoto, da smo obrnili slamo in prezračili zgrabke ter tako pospešili sušenje slame.

 

OSEMLETNI KOLOBAR  

S prehodom na ekološko kmetovanje sta partnerja pregledala svoj kolobar, ki je zdaj razporejen na osem let. “Prva štiri leta so začasni travniki, predvsem metuljnice, nato sledi leto koruze, leto žitno-beljakovinskih mešanic (ali meslina), leto koruze ali oljne ogrščice ali sončnice ali ajde in ponovno leto žitno-beljakovinskih mešanic,” pojasnjuje François David.

 

Izvorni članek je na voljo tukaj.